učka

Po zelo dolgem času sem potreboval zdravnika, le za potrdilo o tem, da sem zdravstveno sposoben, potrdilo sem potreboval za srednjo šolo, katerega sem moral plačati.

Po eni uri čakanja v nevrsti, v čakalnici si vzamem to prednost, da nastopim pred vsemi, ki bi morali biti na vrsti za mano, sicer bi čakal še dobro uro. To ni bistveno, bistveno je to, da odnos pacient zdravnik ni etičen oziroma ni na nivoju, že pri sprejemu opazim podrobnosti kot so recimo vračanje zdravstvene kartice od sestre meni, vrže mi jo na mizo, da ne govorim da ima med tem časom na ušesu slušalko in govori privat pogovor.

Ok, rečem gospa nisem zadovoljen z politiko samoplačnika tega potrdila, ker to zahteva šola in ker se jaz osebno počutim zdrav, tega nebi potreboval. Odgovori, ok pa nič, ko plačate dobite. Se strinjam ona ni odgovorna za to kaj se plača kaj ne, ali je to zakonsko urejeno ne vem, bom se pozanimal kako je z potrdili, ki jih rabis zase.  Ampak mislim, da če je tle vprašanje da si zdrav ali nisi, da bi to moralo biti urejeno z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, ne razumem pa tudi, da če recimo nisi zdrav popolnoma, ne moreš obiskovati srednje šole, gostinske v tem primeru.

študij je izreden in denar igra glavno vlogo, upam da se mi poplača.

čao

m

danes je dan mrtvih, kot mu pravimo koledarsko vsi svetniki, obiščemo grobove, obiščemo tiste, ki niso več med nami fizično prisotni, ampak so med nami prisotni le v naših srcih, skupek src in umrlih duš sestavlja dan mrtvih. Ampak vse bolj postaja to dan nemrtvih, tistih ki so fizicno še živi in delujejo. Delujejo fizično in duhovno, čeprav brez duhovnosti, hocem reci brez energije volje,brez duše fizično telo ne obstaja, velika večina se tega ne zaveda oziroma to prezira in se grebe…..

pozablja na minljivost, postavlja velike rože na nefizičen svet umrlih, velike ikebane, velike velike bogate, drage…, samo da je fizično ta grob najlepši med vsemi.. kakorkoli, mislim da če se spomneš na svoje drage z drobno pozornostjo, kakšno rožo in svečo da je dobro, dobro je tudi ce to ne naredis tega samo takrat ko je dan mrtvih, ampak tudi skozi leto…

pomemben je namen, ne količina.

lp

M

v kinu, na sedežu, pred velikim zaslonom, zraven njenega sedeža, tako blizu nje, vonjanje njenega parfuma, dihanje istega zraka, delanje istih stvari…
ja to je kino, sedela sva eden poleg drugega in si ogledovala ta film, zame je bil film zelo dober in za njo tudi, tako mi je rekla po predstavi,  sama predstava je bila idealno mesto za dotik, ceprav sem se osredotocil na film mi je misli vleklo na njeno obleko, bila je tako sijoca v siju filmskih luči, ki so zareli iz platna…
oranzna obleka, modri tanki šivi, ozki in tako prepleteni kot presta.
Všeč mi je kako je gledala, kako je mezikala na trenutke, kako je zajela sapo ko je videla prizor….
….

ola, za darilo sem izdelal uro iz kokosovega oreha, številčnica je iz vezane plošče, številke izžgane z spajkalnikom, kazalci in mehanizem kupljen, narejena je tako, da se moraš ustaviti in pogledati koliko je ura, kajti stevilcnica je malo globlje ni povrsinska, letos sem se pa odloči,l da še sebi napravim eno, tokrat bom potek fotografiral in objavil tle na blogu.

izgled ze dokoncane ure.

čao

Slovenija, zlasti na podeželju v mesecu decembru praznuje čas klanja, sliši se zelo kruto vendar tako je, ubijajo živali(prašiče, krave…), da potem so siti, da preživijo zimo, da imajo meso, pečenko, klobase… Zberejo se zjutraj krepki možje v želji, da zakoljejo prašičca, da ga bodo obvladali privezali na vrv in ga vlekli iz tople štale na mrzlo, da ga zakolejo, z nožem ga pičijo ali s pištolo ubijejo (bruhal bom). Kakšno nasilje izvajajo nad živaljo, ki čuti, ki te gleda, katera ima srce v sebi, ki bije tako dolgo dokler to bitje ni nasilno odvzeto. Sedaj se sprašujem, žival vsa prestrašena, preplašena, se dere, vrešči, zebe jo, čuti smrt, zakaj se upira?Upira se smrti ne želi si umreti, ne tako, da bodo drugi rekli kdaj bo umrla, ampak da bo sama umrla od starosti ali bolezni…

Krvavo meso, ki ga potem človek poje vsebuje ta strah, te težke občutke bližajoče se nasilne smrti, poje te informacije, spravi jih vase, zakaj? Po mojem je to neodgovorno obnašanje do vsega na sploh, samo da bo on sit in da bo sit, bo uničil in zaklal vse kar lahko tisti trenutek poje, kdaj se bo to ustavilo?dokler bodo klavnice se bodo ljudje med sabo pobijali, ze sama beseda koline; (kol)  (ine), spreleti me srh ko slisim to besedo.

Kakšna agresija!!!!

zbogom

Trenutek večnosti, trenutek ki te objame, objem roke s prsti, blazinice se dotaknejo kože človeka, dotaknejo se svetlobe, ki izžareva. Polzenje, drsenje, pritiskanje na to svetlobo, spreminjanje barve te svetlobe, spreminjanje barve človeka, dotik, ki ne pomeni dotik v fizičnem smislu, ampak dotik svetlobe s svetlobo,svetlobe ki tiho spi v človeku in se na trenutke pokaže na plano, tisti trenutek ko se ta svetloba prikaže ko se jo zavedaš, ko se zavedaš, da obstaja, je čas, čas trenutek večnosti.

čao

Vilica kot pripomoček pri jedi, njena oblika, njen namen, njena velikost, njeno poslanstvo.Vedno ko vzamem v roke vilico se vprašam ali je dovolj velika za tisto, kar bom jedel, oziroma ali je velikost sploh pomembna. Jem salato, vilica je velika, jem kremšnito vilica je mala, kremšnita okusna, sladka, jedel bom z užitkom, z ljubeznijo, prav je da je vilica mala, dlje traja, dlje sm srečen, v usta nesem male koščke, ne maram velike vilice.Salata, vilica temu primerna večja, zakaj? prej sm omenil, da jem z užitkom, ljubeznijo, salata je enako kremšnita, ali ne?rad bi da traja, da traja užitek jesti salato.Velikost vilice ni pomembna, važna je ljubezen, jesti hrano z ljubeznijo, jesti jo da ti tekne, ne da zmečeš kot v smetišno kanto in greš dalje, zelodec poln, mozgani navidez zadovoljni nahranjeni.

čao

Svetloba, tok energije, energije v vesolju,tok energije na ulici, bil sem na ulici gledam te luči posebej v mesecu decembru so tako svetle, čudovite, barvne.Iščem svetlobo, pogledam v nebo oblacno temni oblaki se valijo nad mestom, ni svetlobe, tema, se dobro da sem na ulici, kjer je svetlo, gledam okoli sebe ljudje so obsijani, obsijani z lučmi iz ulice, želijo si biti obsijani, želijo biti del te energije v tem času, čutijo toploto, toploto svetlobe, toploto stiska roke, fizične svetlobe katera žari na ulici, svetloba jih povezuje, jih dela dobre volje, iz njih izbija temo, radi so med lučmi, na vsakem človeku vidijo svetlobo.

Sam jo iščem v sebi, tisto svetlobo, ki bo prekrila crnino, svetlobo vseh barv, vseh toplot, delcek svetlobe ki bo prekril veliko crnino.

Kruh hrana za človeka,…itd, kruh kot duša hrane, osnova preživetja, da pišem o tem sem se odločil zato, ker sem zadnjič sam spekel kruh, bil je manjse velikosti, ampak spekel sem ga.

Lepo mi je uspel, sem bil kr ponosen na svoje sposobnosti, ko se je ohlajal, ko je dišalo po kuhinji mi je skozi glavo prešinila misel, kruh in duša, pogledal sem na kruh kot na abstraktno dobroto, dobroto z dušo,  tisto kar je v njem samem, kar je v njem tako dobro, kaj je tisto kar te nasiti.Jesti kruh, ki si ga spekel z ljubeznijo, katerega si lepo gnetel, z občutkom, da je v njem duša, duša ki te nahrani, vonj ki te omamlja, ki v možganih povzroči, da se ga samo nagledaš in si sit, kruh je kot ljubezen.

Vem, da si je danes težko predstavljati, da bi kruh lomili z rokami, ker so za to noži, a se vam ne zdi, da recimo ko zarežeš v kruh, da s tem raniš tisto dušo, ki te hrani, da ga z tezkim jeklenim mrzlim nožem prebodeš in si odrežeš kos, zato sem se odločil da ga bom lomil z rokami, povem vam občutek ki pri tem nastane je fenomenalen, kruh razlomiš, na kose in ga ponudiš, ponudiš ga kot samega, odlomljen kos kruha kateri te nasiti. Ljubezen iščemo tam, kjer jo lahko, pa če je to v kosu kruha, na žalost pa tega nekateri ne vidijo.

zvecer, pred spanjem, cez dan, vedno, kjerkoli in kadarkoli, izstopite iz svojega telesa, jaz sem, izstopil sem iz telesa, gledal sem svoje fizično telo kako se jezi na sebe, kako se jezi na druge, kako klati z rokami, kako je nevzdrzen za volanom, kako obrekuje in kako deluje v tem fizičnem svetu, zakljucek; vse je brezmiselno in nima nobenega pomena se jeziti, jeza skoduje jetrom, skoduje osebnostni rasti, najbolje je ostati miren in na problem pogledati s srcem, prednosti so ocitne, problem vidis iz vec kotov, vidis ga kot izziv in ne kot težo, ki jo imaš na ramenih, katera ti dela oviro.

informacijski jaz opazuje telo…..

adios